Najdražja guma je tista, ki je videti skoraj nova, na cesti pa drsi kot plastika.
Menjava zimskih in letnih pnevmatik je rutinska, shranjevanje pa je tisti tihi del zgodbe, ki odloča o tem, ali bo komplet naslednjo sezono še vedno prožen, uravnotežen in varen. V praksi se največ škode ne zgodi na asfaltu, temveč v garaži, kleti ali nadstrešku, kjer pnevmatike nekaj mesecev stojijo ob radiatorju, na neposrednem soncu ali na vlažnem betonu. Material pnevmatike je mešanica gume, polimerov in olj, ki z leti naravno starajo, a napačni pogoji ta proces pospešijo. Ko se zmes izsuši, se poveča trdota, oprijem pade, na bočnicah pa se lahko pojavijo mikro razpoke, ki jih pred montažo marsikdo spregleda.
Kaj pnevmatiki v skladišču najbolj škoduje
Najpogostejši sovražnik je kombinacija toplote, UV svetlobe in ozona. Sončna svetloba razgrajuje površinski sloj, ozon pa napada elastomere in povzroča značilno razpokanost, posebej na bočnici. Ozon nastaja tudi v bližini električnih motorjev in naprav, ki iskrijo, zato so pogosti slabi scenariji, ko so gume postavljene tik ob kompresor, varilni aparat, starejši električni motor ali celo ob polnilnik, ki se pogosto pregreva. Temperatura je drugi faktor, ki je podcenjen. Pnevmatika ne potrebuje mraza, potrebuje stabilnost. Prostori, kjer se poleti nabere vročina in pozimi zmrzal, delujejo kot pospeševalnik staranja in povzročajo večje napetosti v materialu.
V praksi se pogosto vidi še tretji problem, kondenz. Garaže z neizoliranimi vrati in hladnimi betonskimi ploščami imajo izrazite toplotne mostove. Ko se zunanji zrak otopli in prinese vlago, se ta rada odloži na hladnih površinah. Če pnevmatike stojijo neposredno na betonu ali ob hladni zunanji steni, se vlaga zadržuje dlje časa, kar ni katastrofa za gumo samo, je pa neugodno za platišča, posebej pri jeklenih, ter za ventile in vijake, če so shranjeni skupaj. Tipičen scenarij je komplet na jeklenkah, ki je bil jeseni lep in čist, spomladi pa ima na robovih rjave lise in obtežene, zapečene ostanke zavornega prahu.
Priprava pred shranjevanjem odloča več kot prostor
Kako pravilno shraniti zimske oz. letne gume se začne še preden se jih odloži v kot. Najprej je smiselno odstraniti kamenčke iz profila in očistiti notranji rob, kjer se nabira umazanija. Pranje naj bo z vodo in blagim čistilom brez agresivnih topil, saj lahko topila izpirajo zaščitne komponente iz gume. Ključno je temeljito sušenje, posebej v utorih profila in okoli ventila. Če se gume zapakira mokre, se v vreči ali zaprtem prostoru naredi mikroklima, ki pospešuje korozijo na platišču in lahko povzroča neprijetne vonjave.
Preberite tudi: Kako pravilno vzdrževati avto v garaži čez zimo, da spomladi ne plačaš dvojno
Smiselno je tudi označevanje položaja na vozilu, na primer spredaj levo ali zadaj desno, saj se pnevmatike obrabljajo različno. S tem se naslednjo sezono olajša rotacija in izenačuje obraba. Kdor ima občutek, da so bile pnevmatike glasnejše ali je volan tresel, naj pred shranjevanjem preveri morebitne poškodbe bočnice in nepravilno obrabo. Neenakomeren rob je pogosto znak težav z geometrijo podvozja ali tlakom, shranjevanje pa tega seveda ne popravi. Naslednja sezona se potem začne z istim problemom, le da je material še malo starejši.
Pravi pogoji v garaži ali kleti
Idealni pogoji so temen, suh in zmerno hladen prostor z minimalnimi temperaturnimi nihanji. Pomembno je, da ni neposrednih virov toplote, kot so radiatorji, peči ali cevi, in da ni neposrednega sonca. Če je prostor tipična garaža z velikimi vrati in mrzlim betonom, pomaga že to, da se pnevmatike odmakne od zunanjih sten in se pod njih postavi lesen podstavek ali gumijasta podloga, da niso v stiku z betonsko ploščo. Pri tem ne gre za to, da bi se guma navzela vlage, temveč za zmanjšanje kondenzacije in zaščito platišč.
V praksi se pokaže, da so slabo prezračevane kleti pogosto bolj problematične kot garaže, saj zrak stoji, vlaga pa se nabira v kotih. Če se v istem prostoru shranjuje še barve, goriva, topila ali čistila, se tveganje poveča. Hlapi nekaterih kemikalij lahko vplivajo na gumo, predvsem pa tak prostor ni primeren zaradi požarne varnosti. Smiselno je ločiti avtomobilski potrošni material od kemikalij in poskrbeti, da pnevmatike niso v bližini vira ozona ali električnih naprav, ki pogosto delujejo.
Pokončno ali ležeče, s platišči ali brez
Pravilna postavitev je odvisna od tega, ali so pnevmatike na platiščih. Komplet koles, torej pnevmatika na platišču, je lahko shranjen ležeče, zloženo eno na drugo, ali obešen na steno na nosilce, ki so dovolj široki, da ne poškodujejo roba. Pri zlaganju ležeče je smiselno, da so kolesa čista in suha, pritisk v pnevmatikah pa naj bo vsaj približno v normalnem območju, da se bočnica ne deformira. Premajhen tlak pri dolgem skladiščenju pomeni večjo obremenitev bočnic in večjo možnost trajnejše deformacije, posebej pri težjih platiščih.
Pnevmatike brez platišč se praviloma shranjuje pokončno. Če takšno pnevmatiko zloži ležeče in jo tako pusti več mesecev, lahko pride do sploščenja in notranjih napetosti v karkasi. Pokončna postavitev je bolj prijazna do konstrukcije, vendar naj pnevmatike ne stojijo kot zabetonirane. Smiselno jih je občasno rahlo zavrteti ali premakniti, da se točka stika z tlemi menja. To je še posebej koristno v prostorih, kjer so temperaturna nihanja večja in se guma počasneje vrača v prvotno obliko.
Več o tem: Kako pravilno izolirati garažo za celoletno uporabo brez kondenza in plesni
Pri stenskih nosilcih je pomembna nosilnost in oblika. Preozek nosilec ustvarja točkovno obremenitev in lahko pusti odtis na pnevmatiki ali poškoduje rob platišča. Pri montaži na zid naj se upošteva vrsta podlage, saj votla opeka ali dotrajani ometi niso primerni za težke kompleta. Slaba montaža se pogosto pokaže šele čez zimo, ko se zaradi vlage in dilatacij v materialu sidra popustijo in celoten nosilec zdrsne.
Vreče, prevleke in napačne bližnjice
Za zaščito pred prahom in svetlobo se pogosto uporabljajo vreče ali prevleke. To je smiselno, če so pnevmatike res suhe. Vreča naj ne bo hermetično zaprta do te mere, da zadrži vlago, še posebej pri kolesih na platiščih. Boljša praksa je prevleka, ki prepreči UV in prah, hkrati pa omogoča minimalno izmenjavo zraka. Pnevmatike naj nikoli ne bodo namazane z olji, silikoni ali podobnimi premazi z idejo, da bodo ostale mehke. Takšni premazi lahko povzročijo neenakomerno staranje, na površini naredijo spolzek sloj in v najslabšem primeru vplivajo na oprijem v prvih kilometrih po montaži.
Kdaj shranjevanje ne pomaga več
Tudi pri idealnih pogojih pnevmatika ni večna. Starost se ne meri samo z globino profila. Evropska priporočila za varnostno presojo pogosto izhajajo iz dejstva, da se zmes s časom spreminja, zato je smiselno redno preverjati DOT oznako in stanje bočnic. Če so vidne razpoke, izbokline ali nenavadna deformacija, je shranjevanje le odlaganje odločitve. Pogost realen scenarij je komplet z veliko profila, ki je bil shranjen v topli kurilnici. Na pogled je še vedno dober, na mokrem pa se opazno podaljša zavorna pot. Pri pnevmatikah je varnost tesno povezana s prožnostjo zmesi, ta pa je odvisna od staranja in pogojev skladiščenja.
Garažni red, ki se pozna na cesti
Dobro shranjene zimske ali letne gume pomenijo manj vibracij, bolj enakomerno obrabo in manj neprijetnih presenečenj ob prvi poti na avtocesto. Največ se doseže z dvema odločitvama, s suhim, temnim in stabilnim prostorom ter s pravilno postavitvijo glede na to, ali so pnevmatike na platiščih ali ne. Kdor pri tem upošteva še kondenz in toplotne mostove v garaži, se izogne rji na platiščih in poškodbam ventilov. Naslednja menjava se tako začne z gumami, ki so pripravljene na svoje delo, ne pa s kompletom, ki je v skladišču neopazno izgubil lastnosti, zaradi katerih je bil sploh kupljen.
